Vsaka človeška družba ali kultura je ustvarila določene dosežke, tako materialne kot duhovne, vsaka je oblikovala določena znanja, navade in običaje. Nekateri med njimi so se porazgubili, drugi so se ohranjali, nekateri celo univerzalno, ohranili so se v vseh znanih kulturah (univerzalne vrednote že sodijo mednje). Kot je zapisal R. Alan Woods: “Tradicije, ki temeljijo na resnici, so večne.” Ti ohranjeni kulturni dosežki in delovanja tvorijo bistvo tradicije, bistvo kulturnega izročila.

Kultura že po definiciji pomeni prenos dosežkov neke družbe ali civilizacije iz generacije v generacijo. Tradicija je torej v samem jedru kulture. Pogosto se tega preprostega dejstva premalo zavedamo. Brez tradicije torej ni kulture.

K dobri tradiciji sodijo npr. navade, ustaljeni vzorci obnašanja, s katerimi izkazujemo spoštovanje do oseb in stvari, ki zaslužijo naše spoštovanje: do staršev in družine, do zakonov, do domovine, do dobrih značajskih lastnosti. Pomemben del dobre tradicije so olika, bonton in lojalnost. Tradicija se seveda povezuje z drugimi vrednotnimi domenami: kulturo, pravičnost in integriteta, znanje in modrost, delo in ustvarjalnost in tudi z ostalimi domenami. Ne pozabimo, da k dobri tradiciji vedno sodi tudi spoštovanje: lastnosti in obnašanja ljudi, delavnosti in marljivosti, pravičnosti in poštenosti, skrbi za sočloveka, spoštovane zdravja in okolja in spoštovanje etičnih standardov ter pravnega reda.

Odkrivajmo zakladnico našega naroda in države, kjer se je v preteklosti nabralo veliko dobre tradicije. Jože Trontelj (2014) pravi: “V slovenskem narodu je veliko dragocenega. Pripravljenost pomagati drug drugemu, solidarnost, dobrodelnost so sijajne lastnosti. Pri Slovencih jih je nadpovprečno veliko. To so lastnosti, ki navdušujejo, ki vlivajo optimizem. To je bogastvo, ki ostaja tudi v revščini in je garancija za preživetje v najtežjih časih.”
Vrednote, ki vključujejo tradicijo so:

  • spoštovanje tradicije,
  • domoljubje,
  • spoštovanje staršev in družine,
  • marljivost,
  • lojalnost,
  • olika.

Dobro tradicijo je treba obujati in vzdrževati. Otroci morajo dobiti izkušnjo, kaj tradicija prinaša, doživeti morajo osrečujoč občutek ko s svojim trudom nekaj naredijo, ko so deležni olike ali ko začutijo življenjski sok, ki teče skozi korenine domovine.

Projekt bo potekal od 21. 12. 2015 do 11. 3. 2016.

Zapisala: Irena Koren

 


 

Zavoljo dobrih medsebojnih odnosov in velikih prijateljskih vezi med nekaterimi dečki in deklicami, ki so del naše skupine, smo začeli pri Rdečih stonogah s spoznavanjem poroke.

Najprej smo se o njej pogovorili, poudarek smo dali na tradicijo, ki povezuje ta starodavni obred.

Izdelali smo vabila na poroko za slavnostne goste, prav tako sta bili povabljeni skupini Zelenih in Rumenih stonog.

Dečki so zaročili svoje izbranke, sledila je izdelava poročnih šopkov, poročnih listin, osebnih map, poročnega loka, ustrezna prostorska dekoracija in vseh ostalih ključnih elementov za vsako nepozabno poroko.

Čudovite prstane smo pridobili ob obisku zlatarne Menart na Dunajski cesti.

Usodni DA si je šest parov tako izreklo na čudovit sončni dan na zadnjo sredo v mesecu maju.

Otroci so radi sodelovali, pri vsem in v vse so bili tudi vključeni, saj so zvesto pomagali za samo realizacijo projekta. Projekt, ne samo, da so se ga veselili in si ga želeli, ampak so ga tudi pričakovali.

Končni cilj le-tega so bili presrečni, smejoči se obrazi, podpisane poročne pogodbe in prstani na prstancu levice …

 

Matic Juvan in Mojca Bionda
enota Stonoga

junij 2016

 

kolaž 1   kolaž 2