Humanost označujejo odločitve in obnašanja, ki se odražajo v naslednjih vrednotah:

  • svoboda
  • prijaznost
  • ljubezen
  • osebna rast
  • človeško dostojanstvo
  • optimizem
  • strpnost
  • napredek
  • dobrota

 

Pojem humanosti izhaja iz novodobnega pojmovanja človeškega dostojanstva, pojmovanja, ki je bilo prvikrat postavljeno v evropski kulturi v zgodnjem novem veku, v času med renesanso, humanizmom in razsvetljenstvom. Ni slučaj, da je prav ta čas pogosto označen kot čas humanizma, k človeku usmerjene miselnosti. Humanizem pomeni torej človečnost tudi v vrednotnem pomenu, miselnost, ki temelji na konceptu človeškega dostojanstva in iz njega izhajajočih pravic, svoboščin, pa tudi odgovornosti. Modul se dotika človečnosti, dotika se bistva naše vrste, tega, kar ljudi dela ljudi.

Humanost ni visoko načelo samo v našem, zahodnem in evropskem kulturnem krogu, poznajo ga vse velike civilizacije. Podobno bi lahko dejali za vsa velika verstva. V krščanstvu je ljubezen najvišja med tremi krščanskimi vrednotami, vero, upanjem in ljubeznijo. Pojem ren, ki pomeni ljubezen do človeka, je tudi v Konfucijevi (Kong Zijevi) filozofiji eno izmed temeljnih načel. Gre za načelo, ki ga lahko povežemo z bistvom humanosti, obenem pa povezuje humanost z drugimi vrednotnimi domenami, zlasti s skrbjo za sočloveka. Humanost ima vsekakor ogromno stičnega še z drugimi domenami, kot so znanje in modrost, univerzalnost, kultura, tradicija, pravičnost, integriteta in poštenost, pa tudi življenje, narava in zdravje, ter delo in ustvarjalnost.

Zato bomo v sklopu humanosti našli vodila, načela in vrednote, ki jih povsod postavljajo na zelo visoko mesto: ljubezen, svobodo, strpnost, dobroto idr. Humanizem pa skozi svojo vero v človeka in človeško dostojanstvo izrecno poudarja tudi kategorije upanja, napredka ter osebnostne in družbene ter civilizacijske rasti.

VZGOJA UMA BREZ VZGOJE SRCA NI NOBENA VZGOJA (Aristotel).

Ljubljana, januar 2017.

Modul bo potekal predvidoma od 14. 12. 2016 do 15. 3. 2017.

Zapisala: Irena Koren