Človek je bitje, ki je po svoji biološki naravi, po svojih genih zmožen ustvar­jati kulturo, torej dosežke in stvaritve, ki se prenašajo iz roda v rod in se tako iz generacije v generacijo širijo in nabirajo. Kultura je skupni izraz za vse duhovne in materialne dobrine, ki jih je človeštvo ustvarilo in prenašalo iz ge­neracije v generacijo. Kultura predsta­vlja nabor vsega, kar je človeku največ vredno, zato je razumljivo, da je kultura kot takšna tudi ena najpomembnejših vrednot človeštva in civilizacije.

Le človek je zmožen ustvarjati kul­turo v pravem pomenu besede, torej prenašati nova spoznanja in dosežke v naslednjo generacijo. To se dogaja v procesu vzgoje in izobraževanja, ki pomeni eno od temeljnih funkcij za človeka tako značilnega družinskega načina življenja in je hkrati tudi ena od temelj­nih nalog vsake družbe. Le človek je ustvaril tudi poseben poklic, ki mu je poveril učenje drugih in s tem trajno ohranjanje in napredek kulture. To poklicno in življenj­sko poslanstvo je poklic vzgojitelja in učitelja v najširšem pomenu besede.

Kultura nam tako na eni strani pomeni pridobljeno, naučeno dediščino, ki nadgrajuje našo biološko dediščino, po drugi strani pa kultura ali kulturnost kot vrednotna do­mena pomeni spoštovanje, zavestno ohranjanje in razvijanje te pridobljene dedišči­ne. Gre za spoštovanje kulturnih dosežkov, duhovnih in materialnih, umetnostnih, znanstvenih in verskih. Indijski mislec in državnik Nehru je nekoč zapisal, da kultura predstavlja širino razuma in širino duha neke družbe ali posameznika.

Ta vrednotna domena visoko kotira v vsaki družbi, ki jo krasi spoštovanje duhov­nih in materialnih dobrin in pridobitev civilizacije, vzgoje, izobrazbe, umetnosti in znanosti, svetovnonazorskih in verskih prepričanj. Slovenci poznamo pojem omike, ki dobro združuje kulturnost oziroma spoštovanje kulturne dediščine na eni strani ter aktivno angažiranje v kulturnem življenju na drugi strani. S pojmi dobre vzgoje, omi­ke in izobrazbe lahko kar dobro povzamemo samo jedro kulture oziroma kulturnosti kot vrednotne domene.

Kultura kot vrednotna domena se povezuje z vsemi ostalimi domenami. Do neke mere se že kar pomensko prekriva z domeno tradicije, a tudi drugih se dotika vsebinsko bodisi bolj s splošnega, univerzalnega in družbenega vidika (spoštova­nje življenja, zdravja, narave in okolja, humanost, pravičnost, skrb za sočloveka, univerzalnost), bodisi z vidika, ki povezuje osebno in nadosebno raven (integriteta, modrost in znanje, delo in ustvarjalnost). Spoštovanje naštetih vrednotnih domen in vrednot namreč sodi v človekovo kulturno dediščino.

Usmeritev h kulturi ali vrednotna domena kulture je v jedru humanistične in civili­zirane družbe.

Označujejo jo odločitve in obnašanja, ki odražajo naslednje vrednote:

  • spoštovanje lepote,
  • umetnost in kultura,
  • svetovni nazor / religija,
  • spoštovanje vzgoje in drugih pridobitev človeške civilizacije.

Knjige so najbolj tihe in trajne prijateljice, so najlažje dosegljive in najbolj modre svetovalke ter najbolj potrpežljive učiteljice.

(Charles W. Eliot)

Vsak otrok je umetnik. Težava je v tem, kako naj ostane umetnik,  ko enkrat odraste.

(Pablo Picasso)

Modul Kultura bo v našem vrtcu potekal od 17. decembra 2014 do 13. marca 2015.

Na naši spletni strani lahko spremljate primere dejavnosti, ki se izvajajo po oddelkih našega vrtca.

Nekateri starši se tako ali drugače umetniško udejstvujete: slikate, oblikujete, fotogra­firate, prepevate, plešete, nastopate v gledaliških skupinah.  Veseli bomo, če se nam s svojim umetniškim ustvarjanjem predstavite in z nami soustvarjate domeno Kultura.

Zapisala: Špela Ostrež