Ponedeljek 4. 2. 2019 – popoldan

Vožnja z avtobusom je bila danes daljša kot takrat, ko gremo na potep z mestnim avtobusom. Spanja na avtobusu ni bilo, ker so bili otroci polni pričakovanj. Spraševali so, kdaj pridemo v Avstrijo in kdaj bo sneg. Le tega smo dočakali šele na vrhu smučarskega središča Weinebene, ki leži na višini 1660 m. Pričakala nas je prava zimska idila: sonce, sneg in svež zrak.

Šofer Marjan je parkiral avtobus pred penzionom, kjer sta nas čakala ga. Karmen in g. Anže s svojo ekipo.

Začela se je prva akcija: kovčki, smučke, razporeditev po sobah, kosilo in že smuk v smučarske kombinezone.
Sledila je druga akcija: pancerji, čelade, kje so rokavice, očala, smučke in naš smučarski učitelj Jan. Huuuuuuuu smučarske dogodivščine so lepe, ampak za otroke, ki so prvič stali na smučkah, kar naporne.
In tretja, glavna akcija današnjega dne: premagovanje blage strmine, zapletanje, prepletanje, padanje, vstajanje, ampak s spodbudami vseh spremljevalcev in Jana, je otrokom uspelo pokazati vse kar zmorejo.
Utrujeni, lačni smo se vračali nazaj. Smučišče je tik ob penzionu, ampak pot v pancarjih je bila zapletena in daljša kot je bilo videti.
Sledila je četrta akcija današnjega dne: skok iz pancarjev, rokavic, čelad, kombinezonov, malica, kratek počitek in juuuuhuuuuuuu peta, dišeča akcija: večerja. Tukaj je večerja bogat, obilnejši obrok, kar po napornem dnevu zelo tekne.

Danes verjetno drugače kot običajno, so otroci izpeljali tudi zadnjo akcijo današnjega, z novimi izkušnjami bogatejšega, dne: umivanje, pižama, pošta, in najhitrejši skok v posteljo.

Cvetka, Maja, Saška, Urška, Laura, Špela, Uroš in Jan vam z vašimi pogumnimi otroki pošiljamo lepe pozdrave z belih vrhov.