Torek 9. 4. 2019

Okoli sedme ure smo se prebujali v nov dan. Otroci so se trudili, da so se sami preoblekli v pripravljena oblačila in uredili posteljo. Nekateri so potrebovali pomoč vzgojiteljice. V jedilnici nas je že čakala ga. Andreja z zajtrkom. Otroci so izbirali različne kosmiče z mlekom. Po zajtrku smo odšli v senik, kjer smo čakali pastirico Mico. V volnenih oblačilih, s filcanim klobukom na glavi in palico v rokah, je v skedenj vstopila pastirica, ki je v trenutku pritegnila pozornost otrok. Pastirica Mica nam je predstavila, kako pridobivamo volno in kaj vse lahko iz nje izdelamo sami. Vsak otrok je lahko na posebni starinski napravi preizkusil, kako so volno prečesavali včasih. Bolj je bila volna prečesana, lažje so jo predice predle.

Mi nismo predli, ampak smo ovčjo volno polstili oziroma filcali. Pastirica Mica nam je na že pripravljene krpe volne, pokazala, kako lahko »rišemo« z obarvano volno. Ročno polstenje volne je ena najstarejših tehnik tekstilne umetnosti. Otroci so z barvno volno na belo podlago sestavili vzorce. S pomočjo tople milne vode in rahlega božanja, pritiskanja se volnena vlakna med seboj zataknejo in nastane čvrsta površina. Vsak otrok si je izdelal svoj prtiček. Po sproščujoči delavnici smo si privoščili sadno malico na terasi ob igrišču. Pred kosilom smo se še poigrali na bližnjem igrišču. Otroci se zelo radi zadržujejo ob ribniku, opazujejo mreste in žabe v različnih fazah razvoja.

Na prostornem igrišču je več lesenih igral, tobogan, plezalna stena, predvsem dečki najraje tekajo za žogo in zabijajo gole.

Kuharice so nam danes zopet pripravile okusno kosilo: kremno zelenjavno juho, meso v zelenjavni omaki z rižem in solato. Svež gorski zrak in veliko gibanja povzroča, da so otroci lačni in v večini pojedo vse, nekateri še dodatke.

Dom se je zavil v tišino in mir dokler se nismo spet po počitku odpravili ven. Otroci komaj čakajo, da spoznajo škrata Nejka, ki nas bo popeljal v Pravljični gozd. Tudi škrat Nejko je počival v svoji votlini zato smo ga morali glasno klicati, da je v svoji škratovski opravi živahno in poskočno, glede na njegova leta, priskakljal do nas. Otroci so bili v večini navdušeni, nekateri pa so zadržano opazovali njegovo dolgo brado, klobuk, lesena očala in visoko škratovsko palico s sedmimi vrhovi. Njegov pravljični glas in vriskajoč smeh jih je sprostil in pogumno so zakorakali z njim v skrivnosten Pravljični gozd, kjer smo po posameznih »postajah« prisluhnili pravljicam, ki domujejo v gozdu: Volk in sedem kozličkov, Hvaležni medved, Peter Klepec, Zvezdica zaspanka, Trije prašički in druge. Ob koncu našega sprehoda je Nejko s svojim škratovim nosom nekaj zavohal. »Mmmmm, nekaj voham,« nas je vabil naj stopamo za njim, vendar so se otroci ustavljali, saj je šel škrat v smeri sladkorne hiše v kateri živi čarovnica iz pravljice Janko in Metka. »Mmmmm, diši!« nas je prepričeval Nejko. Dogovorili smo se, da ga bomo čisto tiho počakali, da ne prebudimo čarovnice, on pa naj le pogleda, kaj tako diši iz sladkorne hiše. Škrat Nejko je pogumno iz hiše prinesel zaklad, v katerem se je skrivalo pecivo z gozdnimi sadeži, ki so ga v hiši za nas pustile vile iz Razpotja.

Ob slovesu nam je škrat Nejko še razkril tri največje zaklade na svetu. Povprašajte svoje otroke, kaj je največji zaklad, ko se vrnejo domov.

Pred večerjo smo se odpravili na sprehod po Logarski dolini, opazovali okolico, gozdarje, ki so čistili gozd, žagali in pripravljali drva in opazovali krave na pašniku. Pot nas je peljala do slapa Palenk, ki pada preko razbite pečine z višinsko razliko 78 m.

Rahlo utrujeni smo, kot bi trenil, pojedli ričet s klobaso. Potrudili so se tudi tisti otroci, ki jim ričet ne gre najbolj v slast, saj je sledil Nejkov zaklad – slastna rolada.

Danes je zadnja noč bivanja med visokimi gorami. Želimo si, da nam nagajiv škrat Zvonko ne bo ponagajal in nam pomešal oblačil v naših kovčkih.

Jutri se bomo sprehodili z zeliščarko Mojco in nabirali zdravilne rastline za čaj, opazovali in raziskovali okoliške travnike. Po kosilu še malo igre in vožnja proti Ljubljani. Otroci že čakajo vaše objeme in, da vam povedo, kaj vse so doživeli.

Zadnje škratove pozdrave vam pošiljajo vaši otroci s Tejo, Jeleno, Klavdijo, Lauro in Špelo.