Enota Vetrnica na Črtomirovi ulici 14 deluje od leta 1972 in je s 14 oddelki največja enota vrtca Mladi rod.

Od kod ime Vetrnica?

“Življenje v vrtcu se vrti kot pisana vetrnica, polna presenečenj, radosti, energije in ustvarjalnosti. Otrokom je v vrtcu lepo, pisano in pestro, da še mamicam in očkom zavrti se pred očmi.”

S predanostjo svojemu poklicu in jasnimi cilji vodimo otroke v svet novih spoznanj, se veselimo njihovih prvih prijateljstev in jim pomagamo na poti odraščanja.

Kolektiv enote Vetrnica


Skupina gosenice

A 1, Gosenice

Branka Pavasović Rus, vzgojiteljica
Mateja Hočevar, pomočnica vzgojiteljice


Skupina pikapolonice

A 2, Pikapolonice

Aleš Bole, vzgojitelj
Martina Blatnik, pomočnica vzgojitelja


Skupina čebelice

A 3, Čebelice

Katja Škof, vzgojiteljica
Tina Koren, pomočnica vzgojiteljice


Skupina mravljice

A 4, Mravljice

Katja Kamnar, vzgojiteljica
Metja Bajs, ppomočnica vzgojiteljice


Skupina račke

B 1, Račke

Mojca Grdadolnik in Alenka Krapež, vzgojiteljici
Simona Turičnik, pomočnica vzgojiteljice


Skupina zajčki

B 2, Zajčki

Tamara Rakar, vzgojiteljica
Petra Vincencija Grošelj, pomočnica vzgojiteljice


Skupina mucki

B 3, Mucki

Anita Levačič, vzgojiteljica
Maja Čerkić Grošić, pomočnica vzgojiteljice


Skupina petelinčki

B 4, Petelinčki

Tatjana Urbas, vzgojiteljica
Elmira Salešević, pomočnica vzgojiteljice


Skupina medvedki

C 1, Medvedi

Simona Gorenc, vzgojiteljica
Barbara Belina, pomočnica vzgojiteljice


Skupina ježki

C 2, Ježi

Nataša Tasia Krkovič, vzgojiteljica
Teja Kropivšek, pomočnica vzgojiteljice


Skupina polžki

C 3, Polži

Tatjana Hočevar, vzgojiteljica
Lidija Jesenovec, pomočnica vzgojiteljice


Skupina lisičke

C 4, Lisice

Ines Kolonič, vzgojiteljica
Aida Mehmedić, pomočnica vzgojiteljice


Skupina veveričke

C 5, Veverice

Evelina Žefran, vzgojiteljica
Vesna Erjavec, pomočnica vzgojiteljice


Skupina sovice

C 6, Sove

Aleksandra Zupan, vzgojiteljica
Anka Pišek Korošin, pomočnica vzgojiteljice


ZAPISNIK 2. RODITELJSKEGA SESTANKA, 3.4.2017

VRTEC MLADI ROD

ENOTA: VETRNICA

ODDELEK: A3 – ČEBELICE

 

ZAPISNIK 2. RODITELJSKEGA SESTANKA

Sestanek je potekal v ponedeljek, dne 3.4.2017, od 16.00 ure do 17.30 ure v igralnici A3.

Prisotni: ga. Slijepčević, ga. Šabić, ga. Doležal, ga. Komolec, ga.Kastelic Hambisa, ga. Sagadin, ga. Klepac, ga. Potrbin, ga. Imamović Kumalić, ga. Močnik.

Odsotni: ga. Vrabič Brodnjak, ga. Kozar, ga. Vodušek, ga. Špilak.

Dnevni red:

  • Oblikovanje oddelkov v šolskem letu 2017/2018.
  • Tekoče zadeve.
  • Okrogla miza: ¨Otrokova risba¨.

K prvi točki dnevnega reda

V prihodnjem šolskem letu, 2017/18, skupina prehaja na višji normativ, ki je predviden za otroke v starosti 3 – 4 let, to je 19 otrok. Skupine, ki ne dosegajo normativa ali ne bo dovolj novosprejetih otrok iste starosti, družimo oz. razporedimo v druge oddelke ali v druge enote. Pri oblikovanju oddelkov upoštevamo pedagoške, zdravstvene in prostorske normative. Že v januarju 2017 smo začeli z oblikovanjem oddelkov za novo šolsko leto, saj smo strokovni delavci v želji, da bi se otroci v njihovih skupinah dobro počutili, skupaj pripravili razpored otrok.

Naši skupini se bodo v prihajajočem šolskem letu pridružili štirje otroci. Skupina bo v šolskem letu 2017/2018 bivala v igralnici B3 (mucki) v B paviljonu.

K drugi točki dnevnega reda

  • Vzgojiteljica je starše opomnila na dejavnosti programa Mali sonček ter prosila za spodbude tudi v domačem okolju. S starši smo se dogovorili, da bodo otroci preizkus vožnje s poganjalčkom opravili s svojimi poganjalčki, ki jih bodo prinesli s seboj v vrtec na vnaprej dogovorjen datum. Pri nalogah Modrega planinca otroci prinesejo v vrtec datum in žig kraja izleta v nekoliko vzpetem svetu.
  • Ker so otroci pri jedi že precej samostojni bomo v oddelku postopoma prenehali uporabljati slinčke. Pri jedi bomo začeli uporabljati tudi vilice.
  • Vzgojiteljica je starše opomnila na upoštevanje pravil vedenja v garderobi ter na upoštevanje pravil glede prihajanja bolnih otrok v vrtec. Ta pravila se nahajajo na spletni strani vrtca ter v veži paviljona.
  • Starše otrok z dietami znova naprošamo naj sporočijo, kdaj bo njihov otrok po odsotnosti znova prisoten v vrtcu zato, da lahko v kuhinji pravočasno zagotovijo ustrezno prehrano za otroka.
  • Starši bodo v mesecu aprilu vabljeni na krajši nastop otrok. Vabilo sledi…

K tretji točki dnevnega reda

Za uvod so se starši soočili z umetniškim izzivom. Prisluhnili so glasbi iz baleta Labodje jezero (Čajkovski), odlomek Ples labodov. Naloga pa je bila: ¨Nariši, kar slišiš¨. Starši so se zabavali in ustvarili različne risbe. Ugotovili so, da to ni enostavno.

Razvila se je diskusija o otrokovi risbi. Vzgojiteljica je starše seznanila z likovnim razvojem otroka ter jim razdelila gradivo o likovnih simbolnih strukturah in zgodnjih konceptih –  za lažjo analizo otroških risb. Njihove risbe so namreč večinoma  še vedno v neposnemovalni fazi; otroci se izražajo skozi ekspresivne strukture, ki v risbi izražajo otrokova čutna, a nevizualna doživljanja. Ekspresivne strukture otrok odkriva v svoji risbi. To so prostorske tvorbe, sklopi različnih oblik črt. Zato je odkrivanje ekspresivne strukture v prvi fazi tudi del prostorskega razvoja. Vsaka ekspresivna struktura nosi značilne pomene, povezane s predstavljeno otrokovo izkušnjo. Sestavljanje likov in črt pomeni začetek dojemanja, da stvari tvori več delov, kar vodi v razumevanje prostorske zgradbe objektov.

Likovna dela otrok namreč odražajo dve fazi razvoja: neposnemovalno (ekspresivno) in posnemovalno. V prvi otrok v risbi predstavlja svoje nevizualne vidike doživetij, v drugi pa se posveča posnemanju zunanjega, to je, vizualno-prostorskega sveta. V obeh se na specifične načine razvijajo prostorska inteligenca, ekspresivna občutljivost in moč ter estetska občutljivost.

Včasih se odrasli v želji po sposobnih otrocih in ¨lepih¨ risbah ne ozirajo na otrokove dejanske zmožnosti, od njega preuranjeno ali preambicizno pričakujejo podobe, ki jih otrok še ne zmore razumeti (in zato zanj ne vsebujejo pomena). Čeprav so otrokove zgodnje risbe že smiselni zapisi izkušenj in so zato začetek na poti odkrivanja in razvoja likovnega jezika, jih brez poznavanja likovnega razvoja ni mogoče razumeti. Še slabše je, ko se pričakuje ¨lepe¨ risbe. Ko nekdo ceni ¨izdelek¨, najverjetneje ne more razviti interesa in spoštovanja do otrokove risbe. Zato se jo je prijelo ime ¨čečkanje¨, kar pomeni delati črte brez pravega pomena. To, žal, ne more biti začetek razvoja, ki bi lahko veliko obetal. Pri ¨lepih¨ risbah je vloga otroka omejena, saj se prilagaja posredovanim vzorcem odraslega, ker želi ustreči odraslemu.

Vsaka risba otroka je dobra. Risba je individualen zapis otrokovega doživetja in razumevanja, kot taka je sprejeta in razstavljena, je enako pomembna kot druge, prav zato, ker je drugačna (tudi od osebnega okusa odraslega). Vzgajanje k individualnim rezultatom likovnega ustvarjanja dodaja bistveno kvaliteto in vrednost otrokovemu razvoju na področju umetnosti. Otrok se zave lastne svobode na poti iskanja, pri izražanju in oblikovanju, svoje enkratnosti in razlik med posamezniki, ki so tudi na nivoju rezultatov zaželene.

 

Zapisali: Maja Grošić Čerkić in Anita Levačič

Priloga:

– gradivo – Likovne simbolne strukture in zgodnji koncepti.

 


2. roditeljski sestanek, 29.03.2017 ob 16.00

 

 

VABILO!

 

Spoštovani starši, vabiva vas na

2.roditeljski sestanek, ki bo v sredo, 29.03.2017

ob 16.00 uri, v naši igralnici.

 

DNEVNI RED:

 

1. Trenutno stanje v skupini

2. Skupina v šolskem letu 2017/18

3. Aktualno: Postavljanje meja

4. Razno

 

Vljudno vabljeni!

 

 

                           Simona in Barbara

 


Obvestilo o nadomeščanju Irene Ručman

Spoštovani starši!

Obveščam vas, da bo od 21.2.2017 dalje v našem oddelku (a3) na delovnem mestu pomočnice vzgojiteljice Maja Grošić Čerkić.

Pomočnica vzgojiteljice za sočasno pomoč v a-paviljonu bo pomočnica vzgojiteljice Tina Koren, ki bo nastopila delo 21.2.2017.

Lepo vas pozdravljam!

Anita Levačič